»Vzorčimo vodo redno na 10 dni, vzeli smo tudi že vzorce starega snega, v nadaljevanju poletja pa nas čaka še georadarsko merjenje ledenika.«

»Da bi se to zgodilo že zdaj, bi morale začeti nastajati snežne zaloge v višjih legah ledenikov, da bi se ledeniki v naslednjih letih stabilizirali ali morda celo povečali. Ti sistemi potrebujejo desetletja in čas je potekel. To pomeni, da se ne da narediti ničesar več.«

»Dejstva, da sta zadnja desetletja redilna in talilna doba ledenika enako dolgi, to je polletni – ob začetku meritev je trajala prva osem, druga pa štiri mesece – ter sorazmerno nizka nadmorska višina in lega na skrajnem jugovzhodu Alp, še posebej zaznamujejo krhko ravnovesje njunega obstoja.«

»Grozljivo in boleče je, da smo glede na podnebne spremembe najverjetneje zadnja generacija, ki sploh še lahko opazuje Triglavski ledenik. Upamo lahko le, da bodo obilne snežne sezone vsaj še za nekaj časa vendarle podaljšale njegov obstoj.«

»Sem pridemo vsako leto septembra, ko se konča talilna sezona in ko ima ledenik najmanjši obseg. Letos poleti je bilo veliko dežja in opažamo, da se njegova površina neverjetno hitro zmanjšuje.«

»Zelo negativno smo presenečeni. V primerjavi z našimi lanskimi merjenji je letos razlika tako velika, da sploh ne morem verjeti, da se je ledenik v enem letu toliko zmanjšal in stanjšal … Tu, kjer stojimo zdaj, smo lani z georadarjem, s katerim merimo globino ledenika, izmerili več kot pet metrov globine. Ledenik je segal še nekaj deset metrov nižje. Zdaj pa na tem mestu stojimo na skali. To pomeni, da je ledenik res pobralo.«

»V najbolj neugodnih scenarijih bi lahko nekateri ledeniki v morje odvedli toliko ledu, da bi se morska gladina v nekaj desetletjih dvignila za več decimetrov.«

»Zaradi visokih temperatur bi se lahko odlomilo 500.000 kubičnih metrov ledu.«

»V zadnjih letih smo bili priča tako močnim podnebnim spremembam, da si je povsem možno predstavljati to državo brez ledenikov.«

»Četudi opazujemo manjšo stopnjo tajanja, to ne spremeni dejstva, da se ledeniki tajajo.«